APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je izrazil trdno zavezanost krepitvi odnosov med Severno Korejo in Kitajsko. To je storil v odziv na čestitko kitajskega predsednika Xi Jinpinga ob obletnici ustanovitve Severne Koreje. Kim je izrazil hvaležnost za kitajsko podporo med nedavnim obiskom v Pekingu.

Mali, Burkina Faso in Niger, zahodnoafriške države pod vojaško upravo, so napovedale izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Države, ki jih vodi proruska vojaška hunta, so sodišče označile za orodje neokolonialne represije.

Avstralski premier Anthony Albanese je v govoru na Združenih narodih pozval k priznanju palestinske državnosti. Pri tem je izpostavil avstralskega humanitarnega delavca, ki je bil ubit v Gazi, skupaj z novinarji in desettisoči civilistov. Francija, Velika Britanija in Kanada prav tako podpirajo priznanje Palestine. Donald Trump naj bi danes nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov.

Izrael je napovedal, da ne bo dovolil, da bi flotilja Sumud, ki jo sestavljajo civilne ladje, dostavila humanitarno pomoč v Gazo, in jo obtožil povezav s Hamasom. Organizatorji flotilje, ki je izplula iz Španije, Tunizije in Italije, poročajo o napadih z droni na dve plovili. Izrael je v preteklosti že blokiral podobne poskuse dostave pomoči po morju.

Po spopadih v Milanu so se pojavili odzivi politikov. Elly Schlein je obtožila vlado, da kriminalizira nestrinjanje, medtem ko je Maurizio Lupi izrazil zaskrbljenost, da nasilje meče senco na mirne proteste. Poudarjeno je bilo, da so med protestniki tudi posamezniki, ki jim ni mar za Palestino, ampak jim je cilj povzročati uničenje.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v članku, objavljenem v ameriški publikaciji Newsweek, pozval svetovne države, naj priznajo Palestino. V svojem prispevku z naslovom "Diplomatska vizija Turčije za pravičnost in blaginjo" je Erdoğan poudaril, da je pravičen mir mogoč le, če bo palestinsko ljudstvo imelo neodvisno državo znotraj meja iz leta 1967, s polno teritorialno celovitostjo in glavnim mestom v Vzhodnem Jeruzalemu.

Francija in Saudska Arabija bosta gostili svetovni vrh, kjer se bodo zbrali voditelji, da bi okrepili podporo rešitvi dveh držav. Številne države naj bi uradno priznale Palestino, kar bi lahko povzročilo ostre odzive Izraela in ZDA. Srečanje poteka pred zasedanjem Generalne skupščine ZN.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je poslal pismo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v katerem predlaga obnovitev neposrednih pogovorov med državama. Maduro je izrazil pripravljenost na dialog z namenom reševanja nesoglasij in izboljšanja odnosov med Venezuelo in Združenimi državami.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa je med obiskom v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN, ponovno pozval ZDA, da uradno odpravijo sankcije, uvedene leta 2019 z zakonom Caesar Act. Obisk je bil tudi priložnost za prizadevanja za prekinitev izolacije Sirije in oživitev gospodarstva.

Avstralija je odobrila prvo cepivo na svetu za zaščito koal pred okužbami s klamidijo, ki povzročajo neplodnost in smrt te ikonične avstralske živalske vrste, ki je v nekaterih delih Avstralije uvrščena med ogrožene. Cepivo, ki ga je razvila Univerza Sunshine Coast, naj bi zmanjšalo simptome bolezni in stopnjo smrtnosti.

Minister za zunanje zadeve Hakan Fidan se je v Dohi v Katarju, kjer je potekalo izredno skupno srečanje zunanjih ministrov Organizacije za islamsko sodelovanje (IIC) in Arabske lige, srečal s katarskim premierjem in ministrom za zunanje zadeve Muhammedom bin Abdurrahmanom Al ter z egiptovskim ministrom za zunanje zadeve Badrom Abdelattyjem. V Dohi je opravil tudi več dvostranskih srečanj.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med obiskom v Ljubljani pozval Slovenijo, da igra aktivno vlogo pri spodbujanju stabilnih odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo. Poudaril je pomen sodelovanja na področjih trgovine, inovacij in globalne pravičnosti v času geopolitičnih sprememb. Wang Yi je izrazil pripravljenost Kitajske za sodelovanje z evropskimi državami, vključno s Slovenijo, pri doseganju večje stabilnosti in pozitivne energije v mednarodnih odnosih ter ustvarjanju boljše prihodnosti.

Turško zunanje ministrstvo je ostro obsodilo izjave in dejanja Grčije, ki se nanašajo na obdobje grških poskusov zasedbe Anatolije. Ministrstvo je zavrnilo "neutemeljene in arogantne" trditve Grčije, ki jih je ta ponovila ob obletnici teh dogodkov. Pozvali so grške uradnike, da se vzdržijo dejanj, ki bi lahko škodovala odnosom med državama, in jih pozvali k bolj prijateljskemu dialogu.

Sushila Karki je uradno prevzela funkcijo začasne premierke Nepala. Razglasila je žrtve protestov generacije Z za "mučenike" in napovedala denarno pomoč v višini 1 milijona rupij za vsako družino. Število smrtnih žrtev protestov proti korupciji se je povečalo na 72.

Sushila Karki, nekdanja glavna sodnica Nepala, je prisegla kot nova začasna premierka države. To se je zgodilo po protivladnih protestih, ki so državo pahnili v krizo in zahtevali 51 življenj. Zaradi korupcije in neenakosti je prišlo do nasilnih protestov generacije Z.

Zunanji minister Turčije, Hakan Fidan, je opravil telefonske pogovore z zunanjimi ministri Katarja in Jordanije, v katerih so razpravljali o zadnjih dogodkih v Gazi in pripravah na izredni vrh Organizacije za islamsko sodelovanje (I組織T)-Arabske lige, ki bo 15. septembra v Dohi. Minister Fidan se bo udeležil tudi srečanja zunanjih ministrov v Dohi, ki bo namenjeno pripravam na omenjeni vrh.